Astra black&white se od svojih sester na zunaj razlikuje bolj kot ne zgolj v barvni kombinaciji. Ta je, kot že ime nakazuje, črno-bela. Če bi jo primerjali z lepo mladenko na ulici, potem bi se opis vsakega poštenega moškega s kančkom domišljije glasil: nosila je zapeljivo, kot koža tanko in oprijeto belo obleko, ki je na vseh tapravih mestih poudarjala njeno natrenirano telo, imela je bujno valovite črne lase, velika sončna očala, in visoke črne petke. Z ozirom na vse mlajše bralce bom njene obline raje pokomentiral v bolj avtomobilističnem žargonu: astra black&white ima športne odbijače OPC, 18-palčna sijoče črna platišča in znižano športno podvozje. Na cesti privablja poglede mladih in starih, dedkov in babic, praktično vseh torej, ki karkoli dajo na stil.
Po dobrem začetku zunaj gre pričakovati domala popolno notranjost. Še tako sladek bonbon pa ima lahko grenko sredico, ki sladko naslado v trenutku spremeni v kislo razočaranje. Nikjer v notranjosti ni zaslediti, da gre za posebno in omejeno serijo Oplove astre. Pravzaprav gre za čisto navadno dolgočasno oplovsko notranjost, pregled nazaj je zaradi majhnega zadnjega stekla in majhnih stranskih ogledal zelo slab, sedeži pa so preveč mehki s premalo oprijema. Oblika armature je že od vstopa v novo tisočletje naprej praktično enaka. Uporabniški vmesnik je milo rečeno neroden in zamuden, plastika pa trda in cenena. Vendar se da po drugi strani za volanom dobro namestiti, podvozje pa je nastavljeno nekje med udobjem in športnostjo, tako da se s takšno astro da lepo shajati vsak dan.
Motor, tako kot vse ostalo, ne daje od sebe, razen velike porabe, niti kančka športnosti. Gre za dobro znani 1,6-litrski ecotec, ki razvija 85 kW in je preveč neodziven. Le z malo bolj globokim zvokom preseneti. V povezavi z 18-palčnimi platišči, obutimi v pnevmatike dimenzij 225/40 in le petstopenjskim menjalnikom poskrbi za sive lase na vsaki bencinski črpalki. Poraba se namreč giblje pri neskromnih devetih litrih. Podvozje in krmiljenje sta sicer prijetno športna in bi prenesla še marsikaterega konja več, a sta tej posebni izdaji astre žal namenjena zgolj dva motorja, z največ 88 kW. Za manjšo porabo ne bi škodila še šesta prestava in vsaj palec ali dva manjša platišča, ampak to potem ni več to.
Astra black&white ima potencial, da ob koncu cikla odhajajoči generaciji še enkrat dvigne prodajne številke in hkrati pripravi ugoden teren za novo femme fatale v Oplovi prodajni paleti. Na zunaj izgleda res kot prava manekenka z nekaj več oblinami, notranjost in tehnika pa žal razočarata, tudi tiste manj zahtevne. Poraba je prevelika, zmogljivosti preslabe, edino cena je glede na celoten paket in akcijske ponudbe zelo ugodna. Torej si ga omislite, če vam je stil najpomembnejši pri izbiri vašega avtomobila in če ne naredite veliko kilometrov. Sicer pa je še vedno na voljo tudi različica s turbodizelskim motorjem.
